Iza raste

se mi zdi, da je Iza ravno začela hoditi v vrtec, pa je sedaj že skoraj leto in pol mimo...Iza raste...v višino...predvsem pa raste tudi v vse druge smeri...

in v tem letu in pol se je naučila končno tudi kakati...kalvarija, ki se je začela kmalu po naši selitvi in se je končala letošnjega januarja...

mala trmica je zadrževala blato tako močno, da je prišlo do prolapsa zadnjega dela črevesja...in potem sva se z najdražjim učila, kako skoraj po vsakem kakanju vračati to črevo nazaj...najprej smo jo skoraj vsak dan peljali na Pediatrično...potem smo pa zbrali pogum...pa malo zadevo preučili, kako najlažje in najmanj boleče to storiti sami...Iza pa je bila pri tem neverjetno potrpežljiva...

ne bom opisovala koliko naših živcev je šlo za prepričevanje, da je potrebno kakati vsak dan...koliko ur sem pretuhtala, kako ji lahko še pomagam...eksperimenti s sirupi, hrano, svečke...

no minilo je v začetku letošnjega januarja...kako, niti ne vem...ampak enostavno se je odločila, da bo kakala...in sedaj kaka...sicer jo je treba včasih še opomniti...pa potem na komando leti...ampak prolapsa že 2 meseca ni več...in upam, da ga tudi ne bo več...

drugače pa je Iza ena velika lumpa zadnje čase...tako doma kot v vrtcu nam živčke kravžlja s svojim obdobjem kljubovanja...vse je ne...otrokom nagaja v vrtcu...doma nas ščipa in grize...nikjer več ni naše poslušne, male gospodične...

Premalo časa, preveč dela in solze žalosti

zadnji tedni so hektični...prenova stanovanja, salitev, delavci, barve, iskanje varstva za Izo...v glavnem noro...zato žal tale Izin dnevnik bolj ko ne sameva...

ampak današnja novica me je pretresla...Sara bi bila 3. decembra stara 1 mesec...in je zaradi težkih srčnih napak in genetske napake zapustila ta svet...postala je angelček...angelček, ki bo ostal v srčkih vseh, ki poznamo Barbaro in Mateja...predvsem pa v njunem, ki sta ta mesec delila z njo v Pediatrični bolnišnici...

draga Sara...vedi da veš sedaj več kot mi...in da si v tem mesecu dala ljudem več, kot bi nekateri dali v celem življenju...izkušnje, znanje, spoznanje...da ste nam otroci žal podarjeni za čas, ki ga naprej ne vemo...da je vsak trenutek z vami neprecenljiv in da vas ne moremo jemati kot nekaj samoumevnega...Sara srečno...varuj nas...

dež, vrtec in pospravljanje

deževno vreme zadnji vikend nas je prisililo, da smo se zabavali med 4 stenami...v soboto smo imeli Martinovo kosilo pri babici (piščanec polnjen s kostanjem, rdeče sladko zelje in mlinci...)...v nedeljo pa smo pekli piškote...

takole:











in krašenju škatle za plenice, ki jo bo Iza imela v vrtcu:



ponedeljek je bil spet podrejen uvajanju v vrtcu...Iza je tam jedla zajtrk...



se najavala na pomoč vzgojiteljic...in pomagala pospravljati:



pa še njena omarica ter previjalni prostor v vrtcu :




v škatli spodaj pa so novoprispele kahlice...

drugače pa je Iza v vrtcu zadovoljna...se lepo zamoti in me ne pogreša...

Iza v vrtcu

na včerajšnjem roditeljskem sestanku smo podpisali pogodbo, doživeli uvodno predavanje v uvajanje otroka v vrtec in si ogledali nove prostore...

...in danes ob 9ih sva z Izo že začeli z uvajanjem...

prostori so čudoviti...vse še diši po novem....vse je v svetli opremi in predvsem funkcionalno...

prijazno naju je sprejela pomočnica vzgojiteljice Eva...Izi smo izbrali njeno omarico (he he je prva pri vratih, da je očka ne bo preveč iskal)...seveda na vratih že visi Izino ime...

Iza je bila navdušena nad obiljem igrač...najbolj jo je razveselil otroški voziček... je veselo vozila naokrog dojenčke...


se pa vidi, da je najstarejša...saj že veselo komentira...jamra, da nima dude (poskušamo počasi z odvajanjem)...jemlje tisto, kar je njej všeč in ne tisto kar se ji ponudi...




ker z njo ni bilo večjih problemov sem vmes skočila k pediatrinji še po potrdilo, da je Iza zdrava deklica in je primerna za vstop v vrtec...je prišlo vse skupaj tako na brzino, da starši na to nismo bili pripravljeni...pa hvala bogu imamo super pediatrinjo, ki mi je to že vse pripravila...



halooo mami...jaz se imam super...jah takole z užitkom je Iza preizkušala mobitel...in se igrala na teh vrečah...res ji v moji odsotnosti ni bilo hudega...je sicer malo pogledala skozi okno na vratih in rekla mami papa...ampak solz in kakega izbruha žalosti pa ni bilo...sem prav ponosna na tole našo punčko...




sicer pa: Bi vi jokali v objemu takole prijazne vzgojiteljice in med tako pisanimi žogicami???

v glavnem ju3 naju čaka ob 8ih v vrtcu zajtrk...juhuhu...jaz se veselim...kako se bo pa veselila Iza bomo pa še videli...

dobrodošla Sara

...prijateljica Barbara je v soboto imela svoj "baby shower"...rok je bil napovedan za 20.11.2009...in glej glej...že včeraj so jo zaradi slabih pretokov napotili roditi...

...celo noč sem se premetavala...nekajkrat sem čekirala mobitel...in danes zjutraj je prišla vesela novička...rodila se je drobna Sara...ima nekaj čez 2400g in celih 48cm...pravi drobižek v nasprotju z Izo...imela je celih 54 cm in 3150g...čestitke Barbari in mateju ter ponosni teti Ines!!!!

...in spomini so privreli na dan...tista mala pupika, ki so mi jo položili v naročje...in ta velika punčka, ki jo gledam danes...kako hitro otroci rastejo...

...Iza je danes prvič izgovorila svoje ime...pa je bolj podobno oglašanju kakega oslička...iiiaaa...iiiiaaa...no ja saj bo...tudi črka z se bo našla...

...smo pa bili včeraj prijetno presenečeni...dobili smo pošto iz vrtca, kjer nas vabijo na prvi roditeljski sestanek, ki bo že ju3...

...z Jocom sva se odločila, da gremo vsi...namreč to je za vse nas spet en velik korak...sprememba...Ize do sedaj še nisva puščala nikjer...če odštejemo nekaj urno varstvo, ko sem imela kako fizioterapijo in zobozdravnika...

...me že matra firbec kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj...

čeveljčki in kombinezon za Izo...

...danes Iza še spi...je namreč prava medvedka glede spanja...zaspi med 19to in 20to uro...in navadno med tednom, ko je v stanovanju mir vleče dreto vse tja do 10ih...

...dokler je v njeni sobici tišina je niti ne preverjam...ko pa zaslišim pogovarjanje, čebljanje ali pa klicanje pa je čas, da si rečeva dober dan...

...sem pa huda...huda, huda, huda...pa ne na Izo...sem bila v jutranjih urah pridna...Iza potrebuje zimske čevlje...in ker trenutno finančno stanje ni ravno rožnato smo se odločili, da jih dobi kar iz Hoferjeve akcije...so na letaku izgledali prav simpatični...cena pa skoraj sanjska (no to bi bila, če bi bili zastonj he he)...

...ampak glej ga zlomka...v akciji je bil tudi kombinezon...po smešno nizki ceni...in ker je Iza prava raziskovalka sveta...bo še kako prav prišel, ko zapade sneg...sicer ima 2 že v omari...ampak sta iz druge roke...in verjetno že kar nekajkrat preprana...posledično pa bolj primerna samo za varnost pred mrazom, mokrota bo pa zagotovo takoj šla skozi blago...impregnacije žal ne prenesejo pogostih pranj z močnimi pralnimi praški, mehčalci in visoko temperaturo vode...

...pa je padla odločitev, da ji kupimo še kombinezonček...saj vse in prav...samo v prvi poslovalnici Hoferja je bila bera za čevlje uspešna, v drugi so imeli samo še male kombinezončke, v tretji pa je mi uspelo dobiti celo bež barvo...namreč rozasti ima na kapuci neko oguljeno mačko, ki mi niti pod razno ni všeč...

...in zakaj sem potem huda???...ker se ljudje vedejo res grozno...strpajo si v en voziček po par kosov iste številke...no ja saj če dobro pomislim...tak je sedaj vse svet skoraj...grebatorski...samo Jaz...ne vidimo pa drugih okrog sebe...

...upam, da Izi vsaj malo privzgojim tudi sočutje do drugih...da ne bo videla samo sebe...

..ja, ja...vem...tako bo njena pot okrog bolj trnava...danes mora biti človek grebator, zaščititi mora svoje pravice...doseči vedno boljše rezultate...

...ampak še vedno sem nepopravljiv optimist...